V torek, 17.11.2015 ,je namiznoteniška sekcija NTS Mengeš gostila uglednega gosta, trenutno najboljšega slovenskega igralca namiznega tenisa Bojana Tokića.

34 letni Bojan Tokić, ki trenutno igra za Saarbrucken v nemški 1. ligi in je že več kot 15 let stalni član slovenske članske reprezentance, se je odzval povabilu vodstva kluba. Idejo za obisk je dal Miha Markič, sicer Bojanov nadrejeni v slovenski vojski. Da je \"preskočila iskra\" med Miho in Bojanom so zaslužni mladi Markiči, Gašper, Živa in Brina, ki že dobro leto pridno trenirajo v klubu. Bojan se je takoj odzval povabilu, saj se je glas o kvalitetnem delu mengeškega kluba že razširil preko meja Slovenije. Bil je prijetno presenečen in sodeloval na naših treningih vseh treh vadbenih skupin.

Takoj na začetku ga je pozdravilo 16 mladih nadobudnih namizno tenisačev, ki so ravno končali z ogrevanjem. Prve udarce so budno spremljali trenerji Boštjan Guček, Ožbej Popelar in David Orešnik, Bojan pa je mladim delil nasvete in z vsakim odigral nekaj točk. Ura treninga je prehitro minila in skupina se je zamenjala. Med menjavo smo izkoristili priložnost za predstavitev Bojana. Osvojil je 3 bronaste medalje na Evropskih prvenstvih (2009, 2011), srebrno medaljo na Mediteranskih igrah (2001), uvrstil se je med 32 najboljših na dveh Olimpijskih igrah (London ter Peking) in na Svetovnem prvenstvu. Že več kot 10 let naš \"prvi lopar\" sodi med 100 najboljših igralcev sveta, najvišja uvrstitev pa je 25. mesto na svetovni lestvicah.

Po predstavitvi so mladi igralci in starši postavljali vprašanja, Bojan je odgovore kar stresal iz rokava. Pravi, da so Kitajci preprosto najboljši, ker vse vlagajo v ta šport. Milijoni so pripravljeni življenje podrediti namiznemu tenisu in tako upajo, da bodo nekoč postali svetovni in olimpijski prvaki. Zase pravi, da bo še nekaj let aktivno igral in mu je naslednji cilj OI 2016 v Riu. Vsem mladim je zaželel obilo uspehov in veselja pri igranju, hkrati pa jih je pozval, naj marljivo trenirajo, saj le delo in zagnanost prineseta dolgoročne uspehe. Po pogovoru je Bojan delil avtograme in vrsti kar ni bilo videti konca. Nekateri so ponudili vizitke, drugi torbe, brisače, loparje, majice in etuije.

Sledil je trening 2. tekmovalne skupine in loparje je vihtelo 20 mladih. Bojan je zopet delil nasvete in odigral z vsakim nekaj atraktivnih točk. Presenečen je bil predvsem nad znanjem in številčnostjo. Dvorana je kar pokala po šivih, saj je istočasno trenirala tudi članska moška ekipa. Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, trener Gregor Gostiša in predsednik kluba Dušan Osolin so Tokića poznali že od prej in so se z njim sešli kot stari znanci.

Ob 18.00 je pričela trening je 1. tekmovalna skupina s 15 igralci in igralkami. 16. je bil Bojan! Še preden pa je prekrižal lopar z našimi najboljšimi igralci in igralkami, je bil deležen pozdrava mengeškega župana Franca Jeriča in predsednika ŠD Partizana Jožeta Mlakarja. Oba sta mu izročila spominska darila.

Formalnemu delu je sledil neformalni del z zanimivimi vprašanji igralcev, staršev in župana. Bojan je ponovno podaril fotografije s svojim podpisom. Gaji, ki je praznovala rojstni dan, pa je podaril svojo tekmovalno majico s podpisom. Da pa nismo samo \"lepo govorili\", je kmalu \"zapela\" bela žogica. Uro in pol je Bojan aktivno treniral in na koncu dejal, da bo zopet kdaj prišel na trening k nam.

Kaj je lahko še boljša pohvala kot ta obljuba in pa izjava, da še nikoli v življenju ni (v Sloveniji ali tujini) videl toliko talentiranih mladih namiznoteniških igralcev pod eno streho. Hvala Bojan! Mi bomo marljivo trenirali še naprej in se vidimo kmalu.